ŽUPNIJSKA CERKEV (158 nm)

Zavetnik apostol Jakob starejši.

Zidana in posvečena naj bi bila prvotna cerkev že pred letom 1220.

Sedanja je v osnovi romanska in naj bi jo gradili v prvi polovici 13. stoletja skupaj z bližnjim cistercijanskim samostanom. Lepo sta iz te dobe ohranjena portala, ki sodita med najkvalitetnejše spomenike te vrste v Sloveniji in v Evropi. V dobi baroka so cerkev prezidali, obokali prezbiterij in ladjo, dali opornike. Zvonik je v osnovi gotski z rokokojsko streho.

Glavni oltar  (lesen) je posvečen sv. ap. Jakobu starejšemu, narejen v podobarski delavnici v Vojniku l. 1854 – 55. Poznobaročno oltarno podobo 'Poveličanje sv. Jakoba', ki občasno nadomešča kip, je naslikal slikar Andrej Herrlein.

V cerkvi so še trije stranski oltarji. Dva sta iz samostanske cerkve, narejena sredi 18. stoletja, posvečena sv. Antonu Padovanskemu in sv. Frančišku Ksaverju. Sliki sta delo slikarja Valentina Metzingerja. Tretji oltar – v posebni stranski kapeli – je posvečen sv. Antonu Puščavniku, renesančna arhitektura iz prve polovice 17. stoletja.

Na zunanji slavoločni steni je bila narejena 1894 niša s kipom Lurške Matere božje.

Križev pot (reliefni) je iz mavca, narejen l. 1910.

Freske, ki so sedaj deloma odkrite, je l. 1930 naslikal slikar J. E. Kleinert z Dunaja. Na stropu v prezbiteriju predstavljajo angelsko češčenje Najsvetejšega in Marija v svoje varstvo (pod plašč) sprejema kostanjeviško župnijo in njene farane. Na severni steni v prezbiteriju je freska Jezusove zadnje večerje, na severni steni v ladji pa freska Sv. Družine pri delu.

Sedanje mehanske orgle (15 registrov), delo orglarske delavnice Anton Škrabl, so bile nameščene na podaljšan kor l. 1999.

V zvoniku so štirje zvonovi: trije železni iz l. 1930: »D/1« 1718 kg, posvečen sv. Jakobu, 1200 kg (glas ni znan), »A/1« 535  kg, posvečen sv. Florijanu, ter četrti bronast  iz leta 1792, težak 500 kg.

Glavni vhod:

• vhodna fasada je členjena z romanskim portalom iz 13. stoletja. Pred zadnjo obnovo ometa so bili desno od portala ostanki dekorativne fasadne poslikave.

Stranski vhod:

• romanski slog
• v luneti je upodobljen ikonografski motiv Imago pietatis (delo furlanske ali goriške slikarske delavnice.
  Oba detajla romanskih portalov sta nastala v tesni povezavi z gradnjo samostanske cerkve.
• dva okna v romanskem slogu na južni strani.

NOTRANJOST

Baročno občutje prostora.

Glavni oltar sv. Jakoba je iz leta 1854

• kipi: sv. Jakob, sv. Peter, sv. Pavel, sv. Jožef, sv. Janez Krstnik in zgoraj sv. Trojica
• občasno sliki: sv. Jakoba ali Brezmadežne

Stranski oltarji:

Sv. Antona Padovanskega iz sredine 18. stoletja

• slika je delo Valentina Metzingerja
• kipa: sv. Rok in sv. Notburga

Sv. Frančiška Ksaverja iz sredine 18. stoletja

• slika je delo Valentina Metzingerja
• kipa: sv. Katarina in nepoznan svetnik

Sv. Antona Puščavnika v stranski kapeli iz prve polovice 17. stoletja

• renesančna arhitektura
• kipi: sv. Anton, sv. Bernard, sv. Frančišek Asiški, sv. Štefan, sv. Katarina Sienska

Križev pot iz leta 1910

• iz mavca vliti pobarvani reliefi

Freske na stropu in steni prezbiterija in v ladji so iz leta 1930, delo akademskega slikarja  Jos. Edgarja Kleinerta iz Dunaja.