Lokacijo vseh podružnic si lahko ogledate TUKAJ

SV. MIKLAVŽ V KOSTANJEVICI – NA OTOKU (158 nm)

Leto graditve ni znano, omenjena že leta 1581, leta 1683 in 1744 je pogorela, a bila obakrat obnovljena. Gotski prezbiterij je l. 1931 poslikal domačin Jože Gorjup, ki je ustvaril eno najbolj uspelih cerkvenih poslikav na Slovenskem v 20. stoletju. Takrat je bil tudi odstranjen leseni oltarni nastavek in na oltarno mizo postavljen Križani – delo Jožeta Gorjupa. Leta 1954 so odstranili tudi lesena nastavka stranskih oltarjev. Sedaj so v cerkvi restavrirani kipi in slike iz te cerkve, in snete freske iz nekaterih porušenih hiš.

Zvonik – stolp je dobil današnjo novogotsko obliko v začetku 20. stoletja. Leta 1994 sta bila nabavljena dva nova bronasta zvonova.

MARIJA, TOLAŽNICA ŽALOSTNIH – MALE VODENICE (381 nm)

Zgrajena koncem 14. stoletja in bila več stoletij znana božja pot, kar kaže tudi velika lopa ob glavnem vhodu v cerkev z naslikanimi oltarnimi nastavki in deli oltarja. Zgradili so jo cistercijani iz bližnjega samostana. Do leta 1786 je bila šentjernejska podružnica.

V gotsko obokanem prezbiteriju je na zidani menzi novobaročni leseni nastavek z milostnim kipom Marije z otrokom Jezusom. Oltarno nišo zapira tudi slika, na kateri je prav tako upodobljena Milostna Mati božja. Kip in  slika sta iz 18. stoletja.

Naslikani oltarni nastavek na severni slavoločni steni prikazuje sv. Bernarda, na južni pa stigmatizacijo sv. Frančiška.

Orgle (poškodovane) na lesenem koru nosijo letnico 1855.

V zvoniku so trije bronasti zvonovi: »DES« cca 200 kg iz leta 1771, »AS« 150 kg  in »B« 73 kg iz leta  1923.

SV. MARIJA MAGDALENA NA RŽIŠČIH (424 nm)

Poznoromanska cerkvica iz 13. stoletja je verjetno najstarejša podružnica v župniji. Lesen oltarni nastavek s kipom sv. Marije Magdalene, sv. Sebastijana, svetnika s papeško tiaro in ležečim kipom sv. Rozalije je iz sredine 18. stoletja, postavljen na zidano oltarno menzo. Cerkev je bila od Turkov in Uskokov večkrat izropana, zato jo je ljubljanski škof Hren ponovno posvetil. Do leta 1786 je bila šentjernejska podružnica.

Zidan zvonik s streho novogotske oblike je iz 17. stoletja in je zamenjal starejši leseni zvonik. V zvoniku sta dva železna zvonova: »H«  140 kg iz leta 1919 in »G« 355 kg iz leta 1923.

MARIJA, MATI DOBREGA SVETA NA SLINOVCAH (189 nm)

Veliko romarsko cerkev z dvema zvonikoma je nad vasjo Globočice dal, tudi s pomočjo kostanjeviških faranov, zgraditi zadnji opat kostanjeviškega cistercijanskega samostana Aleksander Haller pl. Hallerstein. Arhitekt je bil Lovrenc Prager. Cerkev, leta 1777 zgrajena in 1778 posvečena, je do leta 1786 spadala v župnijo Sv. Križ (Podbočje). Milostno podobo so prinesli cistercijanski menihi iz Italije, kjer je original v mestu Genazzano v veliki časti. Lesen nastavek glavnega oltarja z milostno podobo in mnogimi svetniki je veliko rokokojsko rezbarsko delo iz konca 18. stoletja. Stene in obok  prezbiterija je leta 1892 poslikal Simon Ogrin.

Stranski oltarji so štirje s slikami: na levi strani sv. Notburge in 14 priprošnjikov v sili na desni strani pa sv. Janeza Krstnika in sv. mučencev vojakov Janeza in Pavla. Slike so zelo kvalitetno delo slikarja Janeza Potočnika (1749 – 1834). Poleg slik so na oltarjih tudi kipi raznih svetnikov in svetnic. Prižnica je lepo rokokojsko delo  s konca 18. stoletja.

Cerkev ima od leta 2001 štiri železne zvonove: »D« 1600 kg iz leta 1922, »FIS« 700 kg in »A« 400 kg  iz leta 1923 ter »C« 258 kg iz leta 1977.

SV. MOHOR IN FORTUNAT V ČRNEČI VASI (416 nm)

Cerkev se prvikrat omenja leta 1376 in je do l. 1963 spadala v župnijo Sv. Križ – Podbočje. Stari zvonik so podrli in leta 1914 sezidali novega – sedanjega v katerem je železen zvon, težaka cca 400 kg. Temeljita barokizacija je v notranjosti zabrisala sledove srednjeveške arhitekture. Glavni oltar s kipoma sv. Mohorja in Fortunata je skromno novoklasicistično delo. V stranski kapeli je oltar sv. Janeza Evangelista, zgodnjebaročno delo iz leta 1709. Ob severni slavoločni steni je postavljen glinen kip sv. Jožefa mizarja z Jezusom, delo p. Wolganga Koglerja iz kartuzije Pleterje, nastalo v drugi polovici 20. stoletja. Križev pot (l. 2000) na opečnih bobrovcih je delo samouka Toneta Kastelica iz Kostanjevice na Krki.

SV. MARIJA MAGDALENA NA OŠTRCU (298 nm)

Cerkev se v pisnih virih prvič omenja leta 1753 in je do leta 1963 spadala v župnijo Sv. Križ – Podbočje. Zraven cerkve je tudi pokopališče in nova mrliška vežica, blagoslovljena 24. maja  2003.

V notranjosti je na ravno zaključeni oltarni steni poslikava (slika prikazuje Marijo Magdaleno v votlini ter sv. Janeza Krstnika in sv. Petra), ki jo zakriva na zidano menzo postavljeni leseni novorenesančni oltarni nastavek iz leta 1906, delo kiparja A. Radeja iz Malega Kamna. V oltarni niši je celopostavni kip Sv. Marije Magdalene.

Stranski oltar sv. Valentina, postavljen na južno slavoločno steno, je grobo obrtniško delo iz konca 19. ali začetka 20. stoletja. Slika je delo nekega domačega podobarja.

Ob severno slavoločno steno je postavljen nov stranski oltar, delo restavratorja Aleša Vene-ta iz Štrita pri Bučki s sliko Sv. Družine, delo akademskega slikarja Tomaža Perka (l. 2012). Nov oltar s sliko je blagoslovil novomeški škof Andrej Glavan na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca 2012.

Na zadnji steni sta na podstavkih kipa Srca Jezusovega in Marijinega, ki sta delo istega podobarja kot glavni oltar.

V zvoniku sta dva železna zvonova, ki tehtata cca 500 kg in 200 kg.